Julij
- Islandija
- Rzenik Avgust
- Škrlatica September
- Kobariški stol Oktober
- Izlet v neznano
- Spominski pohod na Čreto
(Robijev pohod) November
- Po Vetrovčevih poteh December
- Zasavska sveta gora Januar 2011
- 6. Pohod na Tolsti vrh
V soboto, 21.8.2010 se je 12 udeležencev odpravilo na Škrlatico (2740 m). Z avtobusom smo se pripeljali do parkirišča v dolini Vrat, kjer smo pohod tudi začeli. Markirana pot nas je vodila po gozdu v zložno grapo, ki se spušča izpod Stenarja in naprej do razglednega pomola ob vznožju gladke stene pod Dolkovo glavo. Nadaljevali smo proti planoti Na Rušju, kjer smo imeli pod Bivakom IV postanek za osvežitev in okrepčilo. Pot nas je vodila do krnice Zadnji Dolek, ki jo obdajajo stene Škrlatice, Rakove in Dolkove Špice. V južni steni Škrlatice so nas že pričakali klini in žice. Po jugozahodnem grebenu smo se povzpeli na vrh, kjer smo imeli postanek za osvežitev in okrepčilo. Sledil je spust po isti poti do Zadnjega Doleka, kjer smo se povzpeli na Rdečo Škrbino, ki je ostro zarezana v greben med Dolkovo špico in Rogljico. Sledil je spust proti kraškim podom v vznožju Dovškega Gamsovca in Kriške stene do Bovških vratic. Nato pa nas je pot vodila nad Zgornjim in Srednjim Kriškim jezerom do Pogačnikovega doma, kjer smo tudi prenočili. Naslednje jutro smo se povpeli do prevala Dovška vratca med Stenarjem in Bovškim Gamsovcem. Sledil je spust po koritasti dolini Sovatne, stisnjeni med ostenja Gamsovca in Stenarja. Ves čas pa smo imeli razgled na Triglav. Nato pa še v gozd Bukovje do Aljaževega doma. Ogledali smo si še slap Peričnik. Za zaključek pa je sledil še povratek v Nazarje.
V soboto, 28.8.2010, ob 8. uri. Zborno mesto je pred trgovino TUŠ Nazarje. Trasa poteka - Nazarje - Loke pri Mozirju - Podkraj - Letuš - Dom borcev Dobrovlje - Sv. Katarina Čreta - Farbanca. Na Farbanci vas čaka topla malica. Startnina znaša 4€. Kolesarjenje je rekreativno in na lastno odgovornost - čelada obvezna. Prijavite se lahko do petka 27.8.2010 do 12 ure na tel.: 031 422 537 - Gračner Marjan OKI. V primeru dežja kolesarjenje odpade.
23.08.10 od PD Nazarje
Islandija - avgust 2010
Dolgo pričakovano potovanje na Islandijo se je uresničilo. Čeprav nas je v začetku leta malo prestrašil izbruh vulkana,pa smo ob prihodu na ta prečudoviti otok pozabili na vse poprejšne strahove pred neznanim. Islandija je živa knjiga o nastanku našega planeta. Od zelenih prostranstev, kjer se ukvarjajo z živinorejo do ubijajočih puščav peska, strjene lave in ledeniških nanosov. Obale Atlanika pa krasijo prečudoviti klifi in stene, ki se blestijo v temnih barvah ter neskončne črne plaže. Fjordi pa se globoko zarezujejo v celino. V notranjosti pa se bohotijo ogromni ledeniki in vulkanske gore, ki čakajo da bodo v prihodnosti ponovno spremenile Islandijo. Ljudje živijo umirjeno in skromno, kajti vedo, da lahko v trenutku izgubijo vse. Nastalo je ogromno prečudovitih posnetkov, ki predstavljajo Islandijo. Vsi, ki smo se udeležili tega potovanja smo doživeli nepozabne trenutke.
Ciprnik je bil prava izbira glede na peklensko vročino in sparino, ki nam greni te poletne dni. Izhodišče za vzpon je bila Planica. Pot poteka po gozdu, ki daje prijeten hlad in svežino. Višje smo se dvigovali lepše je bilo. Razgledi , hlad, svežina.. Iz vrha smo sestopili proti Vitrancu in po smučišču v Krajnsko goro, oziroma nekateri z sedežnico ali pa z sankami. Za zaključek je manjkal le skok v Blejsko ali Bohinjsko jezero. Mogoče kdaj drugič
3. julija zjutraj se nas je 29 planincev zbralo na zbirnem mestu in prijetno razpoloženi smo se odpeljali na Kras. Tam nas je pričakal planinski prijatelj in naravovarstveni zanesenjak Marjan, ki nam je skozi ves dan pripovedoval zanimivosti kraške pokrajine in načina življenja tam, skozi zgodovino pa do današnjih dni. Vzpon na Kokoško ni bil zahteven, razen vročine, ki je bila iz ure v uro hujša. V koči smo se malo ohladili in nabrali novih moči za spust, nato pa smo si ogledali kanjon reke Glinščice z italijanske strani in po vrnitvi nazaj v Slovenijo, komaj čakali spust v znamenito in zelo lepo jamo Vilenico. V prijetnem hladu nas je lokalni vodič popeljal do konca šestih dvoran in prikazal čarobnost podzemnega sveta. Po »hudo napornem« pohajkovanju smo se odpeljali še na zasluženo kosilo in se pod večer srečno vrnili domov.
Julij
V soboto, 21.8.2010 se je 12 udeležencev odpravilo na Škrlatico (2740 m). Z avtobusom smo se pripeljali do parkirišča v dolini Vrat, kjer smo pohod tudi začeli. Markirana pot nas je vodila po gozdu v zložno grapo, ki se spušča izpod Stenarja in naprej do razglednega pomola ob vznožju gladke stene pod Dolkovo glavo. Nadaljevali smo proti planoti Na Rušju, kjer smo imeli pod Bivakom IV postanek za osvežitev in okrepčilo. Pot nas je vodila do krnice Zadnji Dolek, ki jo obdajajo stene Škrlatice, Rakove in Dolkove Špice. V južni steni Škrlatice so nas že pričakali klini in žice. Po jugozahodnem grebenu smo se povzpeli na vrh, kjer smo imeli postanek za osvežitev in okrepčilo. Sledil je spust po isti poti do Zadnjega Doleka, kjer smo se povzpeli na Rdečo Škrbino, ki je ostro zarezana v greben med Dolkovo špico in Rogljico. Sledil je spust proti kraškim podom v vznožju Dovškega Gamsovca in Kriške stene do Bovških vratic. Nato pa nas je pot vodila nad Zgornjim in Srednjim Kriškim jezerom do Pogačnikovega doma, kjer smo tudi prenočili. 
V soboto, 28.8.2010, ob 8. uri. Zborno mesto je pred trgovino TUŠ Nazarje.
Dolgo pričakovano potovanje na Islandijo se je uresničilo. Čeprav nas je v začetku leta malo prestrašil izbruh vulkana,pa smo ob prihodu na ta prečudoviti otok pozabili na vse poprejšne strahove pred neznanim. Islandija je živa knjiga o nastanku našega planeta. Od zelenih prostranstev, kjer se ukvarjajo z živinorejo do ubijajočih puščav peska, strjene lave in ledeniških nanosov. Obale Atlanika pa krasijo prečudoviti klifi in stene, ki se blestijo v temnih barvah ter neskončne črne plaže. Fjordi pa se globoko zarezujejo v celino. V notranjosti pa se bohotijo ogromni ledeniki in vulkanske gore, ki čakajo da bodo v prihodnosti ponovno spremenile Islandijo. Ljudje živijo umirjeno in skromno, kajti vedo, da lahko v trenutku izgubijo vse. Nastalo je ogromno prečudovitih posnetkov, ki predstavljajo Islandijo. Vsi, ki smo se udeležili tega potovanja smo doživeli nepozabne trenutke. 
Ciprnik je bil prava izbira glede na peklensko vročino in sparino, ki nam greni te poletne dni. Izhodišče za vzpon je bila Planica. Pot poteka po gozdu, ki daje prijeten hlad in svežino. Višje smo se dvigovali lepše je bilo. Razgledi , hlad, svežina.. Iz vrha smo sestopili proti Vitrancu in po smučišču v Krajnsko goro, oziroma nekateri z sedežnico ali pa z sankami. Za zaključek je manjkal le skok v Blejsko ali Bohinjsko jezero. Mogoče kdaj drugič
3. julija zjutraj se nas je 29 planincev zbralo na zbirnem mestu in prijetno razpoloženi smo se odpeljali na Kras. Tam nas je pričakal planinski prijatelj in naravovarstveni zanesenjak Marjan, ki nam je skozi ves dan pripovedoval zanimivosti kraške pokrajine in načina življenja tam, skozi zgodovino pa do današnjih dni. Vzpon na Kokoško ni bil zahteven, razen vročine, ki je bila iz ure v uro hujša. V koči smo se malo ohladili in nabrali novih moči za spust, nato pa smo si ogledali kanjon reke Glinščice z italijanske strani in po vrnitvi nazaj v Slovenijo, komaj čakali spust v znamenito in zelo lepo jamo Vilenico. V prijetnem hladu nas je lokalni vodič popeljal do konca šestih dvoran in prikazal čarobnost podzemnega sveta. Po »hudo napornem« pohajkovanju smo se odpeljali še na zasluženo kosilo in se pod večer srečno vrnili domov.
